Funkcionalna prehrana

in pekarski proizvodi

Prehrana je tekom celega življenja osnova za delovanje in funkcioniranje našega organizma. Redna in uravnotežena prehrana je glavna za neovirano delovanje telesnih funkcij. Osnovne sestavine naše prehrane so:

HRANLJIVE SNOVI v katere uvrščamo ogljikove hidrate (žita, krompir, sladkor, testenine, kruh) in masti (olje, maslo, masti iz mesa in rib). Posebno mesto med mastmi zavzemajo nenasičene maščobne kisline in fosfati (lecitin). Ogljikovi hidrati in masti služijo našemu telesu za izvor energije. Skupen vnos ogljikovih hidratov mora znašati med 55-60%, masti pa med 25-30% naših obrokov.

GRADLJIVE SNOVI so beljakovine (meso, ribe, mlečni proizvodi) in služijo kot gradiva za rast in obnovo našega organizma. Proteini naj predstavljajo 15% našega obroka.

REGULATIVNE SNOVI so vitamini, mineralne in balastne snovi – vlaknine.

Sestavine kruha in njihova vloga v organizmu:

OGLJIKOVI HIDRATI so najbolj pogosti v obliki nizko molekularnih sladkorjev, ki so izvor hitre energije ali visokomolekularnih sladkorjev, ki so važni za prebavo. Škrob, ki je polisaharid je najbolj pogosta sestavina.

BALASTNE SESTAVINE, od katerih je najbolj važna celuloza, pektin, lignin in hemiceluloza. Njihova lastnost je, da vzdržujejo pravilno delo prebavnega trakta. To so snovi, ki se deloma ali v celoti ne predelujejo v telesu in od njih ne moremo dobiti energije in zato:

  • „silijo“ nas da v ustih dobro prežvečimo hrano
  • na sebe vežejo hrano, kar jim da voluminozen značaj
  • spodbujajo delo želodca in regulirajo prebavo
  • v črevesu vežejo nase produkte metabolizma in pomagajo njihovi znebitvi iz organizma (trigliceride, soli žolčnih kislin, holesterol, kancerogene snovi itd.).
  • ščitijo nas s svojim delovanjem od črevesnih bolezni, hemeroidi, diabetesom, žolčnih kamnih, raku debelega črevesa itd.

PROTEINI se nahajajo v žitaricah, v kruhu dodanih semenih, so zelo bogati z aminokislinami. Aminokisline so osnovni gradnik našega organizma in mnogih biokemijskih procesov, ki se odvijajo tekom našega življenja. Organizem ne more sam proizvajati teh aminokislin, zato jih moramo s hrano dovolj zaužiti.

MAŠČOBE v kruhu so sestavljene iz masti, ki se nahaja v določenih žitaricah, oziroma dodanih semenih. Vsi dodani emulgatorji na bazi mono in digliceridov, to je lecitina, so vir maščobnih kislin. Poleg doprinosa k energetskemu potencialu naše hrane, maščobne kisline igrajo pomembno vlogo v nizu procesov in sintezi nepogrešljivih snovi (prostagladini, hormoni itd.)

VITAMINI so biološki regulatorji kemijskih reakcij metabolizma v organizmu, so pomembne sestavine sistema encimov, naš organizem ščitijo pred boleznimi in staranjem. V kruhu so najpogosteje prisotni vitamini B – kompleksa, vitamin C in vitamini topni v masteh: A, D, E in K.

MINERALI so soli iz kalcija, magnezija, natrija, grozdja, kalija, mangana, fosforja, selena, joda itd. so prisotne v kruhu (pogosto temnemu), narejenim iz polnozrnate moke. To so snovi, ki jih moramo dobiti v dovoljšni količini, ker jih ne moremo proizvesti v organizmu.

 

Na temelju teh resnic je možno reči, da veliko pekovskih proizvodov vsebuje različne sestavine, ki so glavne za vzdrževanje zdravja in preventivo pred boleznimi.